Noč čarovnic na splošno velja za ameriški praznik. Vendar je ta praznik postal priljubljen tudi v mnogih drugih delih sveta. Poleg tega obstajajo še drugi prazniki, ki so noči čarovnic podobni v tem, da proslavljajo obstoj in dejavnost duhovnih bitij. Noč čarovnic obeležujejo v noči iz 31. oktobra na 1. november. V resnici predstavlja okrajšavo za »All Hallow's Eve« oziroma »Hallow Eve« (večer vseh svetih oziroma večer pred vsemi svetimi). Slavi se predvsem v angleško govorečem svetu, npr. na Irskem, v Združenih državah Amerike, v Kanadi, Angliji, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Nekako ustreza katoliškemu prazniku vseh svetih. V teh deželah se po običaju otroci preoblečejo v različne kostume (po navadi čarovnice in pošasti) in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije. Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje buč, v katere se potem vstavi sveča.

Značilnosti noči čarovnic:

VAMPIRJI, VOLKODLAKI, ČAROVNICE IN ZOMBIJI: Ta bitja že dolgo povezujejo s svetom hudobnih duhov.

KOSTUMI: Kelti so si nadeli strah zbujajoče maske, zato da bi jih hudobni duhovi imeli za duhove in bi jih pustili pri miru. Cerkev je poganske običaje postopoma privzela ter jih spojila s praznikoma vernih duš in vseh svetih. Kasneje se je uveljavil običaj, da so ljudje šli po hišah, oblečeni v svetnike, angele in hudiče.

BUČE: Izdolbene répe, v katerih je gorela sveča, so razpostavili zato, da bi odgnali hudobne duhove. Nekaterim je sveča v repi predstavljala dušo, ujeto v vicah. Kasneje so postale bolj običajne izdolbene buče.

SLADKARIJE: Stari Kelti so skušali pomiriti hudobne duhove s sladkarijami. Kasneje je Cerkev spodbujala vernike, naj gredo na večer vseh svetih po hišah in prosijo za hrano v zameno za molitev za mrtve. Ta običaj je sčasoma postal del praznovanja noči čarovnic. Našemljeni obiskovalci hodijo po hišah in pri vsakih vratih zakličejo »urok ali darilo«.